V postopku sprejetja je novela Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju novela ZIL-1), ki v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive 2015/2436/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva), ki je začela veljati 12.1.2016, njene določbe pa je bilo treba v nacionalni pravni red prenesti do 14.1.2019. Izjema pri prenosu določb Direktive v nacionalne pravne rede držav članic EU je določba o prenosu pristojnosti o odločanju o razveljavitvi in ugotovitvi ničnosti blagovne znamke s sodišč na urade, saj je tu določen rok za prenos teh določb do 14.1.2023.


Namen Direktive je poenotenje  materialnega prava znamk in uskladitev postopkovnih pravil na nivoju EU in držav članic. Direktiva in s tem novela ZIL-1 celovito spreminjata področje registracije znamk. Spreminja se že sama definicija znamke, saj po novem ni več zahtevano, da je treba znak grafično predstaviti, pač pa je dovolj, da se znak prikaže v kakršnikoli ustrezni obliki, pri kateri se uporabi splošno dostopna tehnologija. S tem je odprta možnost, da se poleg zvočnih znamk lahko registrirajo celo znamke gibanja, multimedijske znamke, holografska znamke. Spreminjajo se absolutni (pogoji vezani na razlikovalnost znamke) in relativni pogoji za registracijo znamke (predhodne pravice drugih, ki znamki lahko ugovarjajo). Nabor absolutnih razlogov je spremenjen v tem smislu,da so črtani določeni dosedanji razlogi, ki jih Direktiva ne predvideva, in dodani novi razlogi kot na primer nasprotovanje tradicionalnim izrazom za vina, nasprotovanje zajamčenim tradicionalnim posebnostim, nasprotovanje žlahtniteljskim pravicam, nasprotovanje drugim predpisom Republike Slovenije ali Evropske unije. Novela ZIL-1 ohranja možnost registracije kolektivne znamke (ne uvaja pa certifikacijskih ali garancijskih znamk, ki so po Direktivi možne); pogoji za njeno registracijo so usklajeni  z določbami Direktive.  Postopek registracije znamke je v noveli ZIL-1 urejen v pretežnem delu enako kot  postopek registracije znamke EU. Tako ugovorni postopek za znamke prinaša novost, da se stranki tekom ugovornega postopka lahko poravnata, hkrati pa daje več poudarka na uporabo znamke, saj mora vložnik ugovora uporabo svoje znamke dokazati, če tako zahteva prijavitelj izpodbijane znamke. Prav tako je možnost uveljavljanja neuporabe znamke izpostavljena kot obramba v postopku za ugotovitev ničnosti znamke. Novela ZIL-1 vsebuje nadalje pravila, ki se uporabljajo za blagovne znamke kot predmet lastnine ter so v ustreznem obsegu usklajena s tistimi, ki že veljajo za blagovne znamke EU, in vključujejo torej pravila o prenosu, licencah, stvarnih pravicah in izvršbi. Novela ZIL-1 prinaša še druge spremembe, ki jih ne narekuje Direktiva. Tako na primer uvaja spremembe glede podaljšanja rokov (le eno podaljšanje za skupno tri mesece namesto treh po en mesec) in spremembe vezane na postopni prehod Urada za intelektualno lastnino v elektronsko poslovanje.    

Nazaj

logo



Kontakt

Patentna pisarna d.o.o.
Čopova 14 
p.p. 1725
1001 Ljubljana, SLOVENIJA


Piškotki     |     Informacije za posameznike po GDPR
© Copyright 2016 Patentna Pisarna      

Spletni piškotki

Spletno mesto patent.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (Več o piškotkih)